Družba Facebook Inc. je ameriška multinacionalna korporacija s sedežem v Menlo Parku v Kaliforniji. Vzdržuje obsežno družbeno omrežje, ki omogoča dostop do profesionalnih in uporabniških vsebin, avdio/video povezljivosti, iger, mobilnih aplikacij in oglaševalskih platform.
Zgodovina
Spletno mesto Thefacebook.com so februarja 2004 ustanovili in zagnali Mark Zuckerberg ter soustanovitelji Dustin Moskovitz, Chris Hughes in Eduardo Saverin. 20. septembra 2005 je bila predpona "the" odstranjena iz "thefacebook.com" in je postala preprosto "facebook.com."
Facebook je bil sprva ustanovljen v zvezni državi Florida kot družba LLC in je od leta 2004 do prve javne ponudbe delnic (IPO) 18. maja 2012 ostal zasebno podjetje. Facebookova prva javna ponudba delnic je bila največja za tehnološko podjetje v zgodovini in tretja največja vseh časov.
IPO
IPO se je izkazal za kontroverznega, saj je programska "napaka" na borzi NASDAQ ovirala trgovanje ob odprtju trga. Facebook je na koncu vložil tožbo proti borzi NASDAQ zaradi preiskave Komisije za vrednostne papirje in borzo v zvezi z ravnanjem borze NASDAQ pri ponudbi. Približno 18 mesecev po prvi javni ponudbi se je družba Facebook (NASDAQ: FB) 20. decembra 2013 pridružila indeksu Dow Jones S&P 500.
Facebook, ki je pogosto zaslužen za to, da so se družbeni mediji znašli v ospredju popularne svetovne kulture, se ponaša s povprečno več kot milijardo dnevnih uporabnikov. Prevladuje v industriji družbenih medijev, saj predstavlja 43,9 % vseh dnevnih obiskov spletnih strani družbenih medijev.
V začetku leta 2016 je bil Facebook z vrednostjo 328 milijard ameriških dolarjev uvrščen na četrto mesto najbolj vrednih podjetij na svetu po tržni kapitalizaciji. Po tržni kapitalizaciji se uvršča le za podjetji Apple (AAPL), Google (GOOG) in Microsoft (MSFT). Neto premoženje izvršnega direktorja in ustanovitelja Marka Zuckerberga ga uvršča na šesto mesto najbogatejših ljudi na svetu. Facebook zaposluje 12 691 redno zaposlenih z regionalnimi pisarnami v ZDA in po svetu.
Facebook je v letu, ki se je končalo decembra 2015, dosegel znatno finančno rast: skupni prihodki so znašali 17,93 milijarde ameriških dolarjev, kar je 44-odstotno povečanje glede na leto 2014; prihodki iz poslovanja 6,23 milijarde ameriških dolarjev; čisti prihodki 3,69 milijarde ameriških dolarjev. Vlagatelji so bili naklonjeni vrednotenju razredčenega dobička na delnico (EPS) v višini 1,29 USD
Poleg močne rasti prihodkov se je pri Facebooku povečalo tudi vrednotenje njegove blagovne znamke. Po Interbrandovi lestvici je Facebook trenutno 23. najbolj vredna blagovna znamka na svetu z ocenjeno vrednostjo 22.029 milijonov USD.
Facebook (FB): (FB): zgodovina podjetja
začetki
Facebook je bil od svoje ustanovitve februarja 2004 pogosto označen kot "sprememba igre" ali "fenomen". Struktura prvotnega spletnega mesta thefacebook.com se je zelo razlikovala od današnjega facebook.com. Sprva je bil thefacebook.com zasebno spletno mesto za družabna omrežja, katerega članstvo je bilo ponujeno posebej študentom, ki so obiskovali Harvard. Ker sta priljubljenost in članstvo na Harvardu rasla, se je dostopnost do thefacebook.com kmalu razširila tudi na Stanford in Yale.
Ob zagonu spletnega mesta thefacebook.com je ustanovitelja (in takratnega študenta Harvarda) Marka Zuckerberga hitro obkrožila polemika. Teden dni po začetnem zagonu februarja 2004 so dijaki Divya Narenda, Cameron Winklevoss in Tyler Winklevoss obtožili Zuckerberga kraje ideje za thefacebook.com. Takrat je prevladovalo mnenje, da so obtožbe proti Zuckerbergu najverjetneje zgolj kisle grozdne jagode. Ker pa je spletna stran thefacebook.com postajala vse večja in so možnosti za monetizacijo spletnega mesta postajale zelo realne, so obtožbe prerasle v tožbe proti Zuckerbergu zaradi domnevne "kraje in goljufije" intelektualne lastnine. Sodni postopki v zvezi z Zuckerbergom in thefacebook.com so trajali do leta 2007, ko sta se obe strani dogovorili o denarni poravnavi.
Zuckerbergu sta bila poleg spora takoj očitna hitra rast in potencialna vrednost spletnega mesta družabnega omrežja. Le nekaj mesecev po prvem zagonu spletne strani thefacebook.com je Zuckerberg sklenil partnerstvo s kolegoma s Harvarda, Dustinom Moskovitzem in Chrisom Hughesom, da bi platformo dvignil na višjo raven. Julija 2004 je prišlo do večjih sprememb, zlasti imena in sedeža spletne strani thefacebook.com. Prvič, "thefacebook.com" je postal "facebook.com". Drugič, podjetje se je iz Cambridgea v Massachusettsu preselilo v Palo Alto v Kaliforniji.
Vmesna leta
Po selitvi v Kalifornijo je Facebook začel hitro pridobivati člane. Do 1. decembra 2004, deset mesecev po začetnem zagonu, je Facebook pridobil milijon aktivnih uporabnikov. Zuckerberg in njegovi partnerji so skušali izkoristiti navidezno veliko povpraševanje, zato so v rastoči okvir Facebooka začeli dodajati visoke šole, srednje šole in mednarodne organizacije.
- decembra 2005 se je število članov facebook.com povečalo na šest milijonov uporabnikov. Trend eksponentne rasti števila uporabnikov se je nadaljeval do leta 2012, ko naj bi bila na Facebooku aktivna kar milijarda ljudi. Po novejših ocenah (z dne 27. januarja 2016) naj bi bilo na Facebooku 1,59 milijarde aktivnih uporabnikov.
Skladno z rastjo članstva Facebooka sta monetizacija spletnega mesta in dobičkonosnost mladega podjetja postala samostojna tržna sila. Od leta 2005 do leta 2012, ko je Facebook obstajal kot izključno zasebno podjetje, so bili tokovi prihodkov precejšnji. V dveh letih, preden je Facebook postal javno podjetje, so skupni prihodki znašali 606 milijonov USD za leto 2010 in 3,7 milijarde USD za leto 2011. Zaradi velikih prihodkov je bil Facebook glavni kandidat za javno kotacijo na borzi NASDAQ.
Od zasebnega k javnemu
V zgodovini Facebooka je bila ena od pomembnih razprav o vrednosti Facebooka osredotočena na morebitno monetizacijo njegove osnovne dejavnosti povezovanja. Ekonomisti, investicijski bančniki, politiki in celo trgovci so razmišljali o potencialni vrednosti Facebookovih delnic. Ali je povezljivost mogoče monetizirati? Ali je osupljiva rast, dosežena v letih od začetka delovanja Facebooka, trajnostna? Ali lahko nekonvencionalni poslovni model dolgoročno uspe? Odgovore na ta vprašanja je odprti trg ponudil s Facebookovo prvo javno ponudbo delnic (IPO) 18. maja 2012.
Facebookova IPO je bila tretja največja v zgodovini in daleč največja med vsemi podjetji v tehnološkem sektorju. S titanskim ciljem, da se med IPO zbere 5 milijard ameriških dolarjev, so bile Facebookove delnice sprva ovrednotene na 38 ameriških dolarjev na delnico, kar je ustvarilo predvideno vrednost podjetja v višini 104 milijard ameriških dolarjev Vendar so podobno kot polemike okoli Zuckerberga in ustanovitve družbe Facebook tudi polemike ovirale začetek IPO na borzi NASDAQ.
- maja 2012, tik pred začetkom prve javne ponudbe delnic Facebooka, so bile v ospredju tehnične "napake" na borzi NASDAQ. Začetek trgovanja z delnicami Facebooka je zamujal 30 minut, kar je povzročilo kaos pri usklajevanju nakupnih/ prodajnih naročil v čakalni vrsti naročil. Nekaterim trgovcem so bila proaktivno izpolnjena tržna in limitna naročila, medtem ko drugi trgovci na drobno niso mogli preklicati naročil ali izravnati skrivnostno aktivnih pozicij. Okvara na borzi NASDAQ naj bi bila posledica tega, da je bila programska oprema borze preobremenjena z ogromno poplavo naročil v zvezi z delnicami Facebooka. V prvih 30 sekundah aktivnega trgovanja je po ocenah 82 milijonov delnic Facebooka zamenjalo lastnika. Po začetnem vzponu na skoraj 45 USD za delnico je delnica zaključila pri 38,23 USD, kar je blizu začetne cene 38 USD. Dan prve javne ponudbe delnic Facebooka, ki je močno zaostal za pričakovanji, je veljal za največji neuspeh prve javne ponudbe delnic doslej.
Posledice neuspeha prve javne ponudbe delnic Facebooka so bile precejšnje. Zaupanje vlagateljev v vrednotenje Facebooka je bilo omajano in v prihodnjih mesecih je delnica dosegla dno v visokih najstniških številkah. Vlagatelji so vložili skupinske tožbe proti Facebooku in glavnemu ponudniku JP Morgan zaradi "selektivnega razkritja" spremenjenih napovedi prihodkov pred IPO. Tudi sama borza NASDAQ je bila stranka v sodnem postopku in je leta 2015 malim vlagateljem izplačala 26,5 milijona ameriških dolarjev odškodnine zaradi napake v programski opremi, ki je vplivala na trgovanje 18. maja 2012 zjutraj.
Od paketne javne ponudbe delnic je rast vrednosti delnic Facebooka odražala rast števila aktivnih uporabnikov. Cena delnice se je od najnižje vrednosti po IPO, ki je avgusta 2012 znašala 18 USD na delnico, do oktobra 2015, ko je presegla raven 100 USD na delnico. V prvem četrtletju leta 2016 je delnica FB še naprej trgovala severno od ravni 100 USD in je dosegla najvišjo vrednost 116,99 USD na delnico.
Korporativna kultura
Facebook je v svoji zgodovini obstajal kot nekonvencionalen cilj, ki je bil dosežen z inovativnimi sredstvi. Že sam naslov sedeža družbe Facebook (1 Hacker Way, Menlo Park, Kalifornija) je poklon "hekerski" miselnosti ustvarjanja novih možnosti iz stare stvarnosti. Po besedah njegovega vodstva: "Facebook opredeljujeta naša hekerska kultura in okolje, ki nagrajujeta ustvarjalno reševanje problemov in hitro sprejemanje odločitev." Vodstvo Facebooka meni, da je "hekerska" kultura ključni del uresničevanja zastavljenega poslanstva podjetja "narediti svet bolj odprt in povezan".
Facebookova korporativna kultura v svojem bistvu temelji na zmožnosti inoviranja in čim večje ustvarjalnosti. Večina proizvodnje je v obliki računalniške kode, zato ni fizičnih dokazov o izraženi ustvarjalnosti ali opravljenem delu. Da bi vizualizirali oprijemljivo ustvarjalnost, ki se odvija v posamezni Facebookovi namestitvi, je podjetje spodbujalo stalno prikazovanje nove umetnosti ali umetniškega izražanja v svojem "programu umetnikov v rezidenci." Po besedah Facebooka sveža dela "umetniškega izražanja" predstavljajo duh inovativnosti, ki je sestavni del poslanstva podjetja.
Slogan podjetja Facebook povzema željo po ustvarjalnosti in inovativnosti med zaposlenimi. Slogan, ki je vidno objavljen na stenah Facebookovih kampusov, naj bi navdihoval rast z inovacijami. Slogan je zelo poučen glede želene kulture v Facebooku: inovacije so kralj, potreba po novih mejah in obzorjih pa je najpomembnejša za nadaljnjo rast in razvoj novih ključnih dejavnosti.
Ugodnosti za zaposlene v družbi Facebook so tudi pokazatelj vrednosti, ki jo vodstvo pripisuje ljudem, ki skrbijo za delovanje Facebooka. Velikodušni paketi plačanega starševskega dopusta, podarjeni krediti za oglaševanje, obsežen plačan dopust in gurmanski obroki so le nekatere od spodbud, s katerimi poskušajo spodbuditi motivacijo in ohranitev zaposlenih v konkurenčnem tehnološkem sektorju. Ob koncu leta 2015 je bilo v Facebooku 12 691 zaposlenih za polni delovni čas, kar je vsako leto več od ustanovitve podjetja leta 2004.
Facebookovi izdelki
Možnost takojšnje interakcije s posameznikovo izbrano mrežo sodelavcev je bila osnova in ključni element poslovnega modela družbe Facebook. Ker pa se je razvil v mednarodno globalno podjetje, kakršno je danes, k njegovemu poslovnemu izidu močno prispevajo tudi drugi načini prihodkov.
Platforma za družbena omrežja
Leta 2005 se je Facebook spremenil iz zgolj besedilne oglasne deske v grafični vmesnik. To je bilo doseženo tako, da so uporabniki lahko nalagali osebne fotografije. Takoj po uvedbi neomejenega nalaganja fotografij uporabnikov je Facebook postal deseto najpogosteje obiskano spletno mesto na internetu.
S časom in razvojem tehnologije se je Facebooku uspelo uveljaviti na vrhu industrije družbenih medijev. Z uvedbo najsodobnejših komunikacijskih inovacij se je povečala funkcionalnost platforme facebook.com. Nekaj primerov vključuje uvedbo klepeta v živo leta 2008, videoklicev leta 2011 in popolnoma integriranega prenosa glasu prek protokola prek aplikacije Messenger leta 2013.
Ker so mobilne aplikacije stopile v ospredje spletnega povezovanja, se je Facebook prilagodil spreminjajočim se željam svojih uporabnikov in izdal vrsto mobilnih aplikacij. V celoti gledano je Facebook vodilni družbeni medij na področju zagotavljanja možnosti povezljivosti svoji bazi uporabnikov.
Možnosti oglaševanja
Poleg zagotavljanja tehnološko napredne platforme za povezovanje medijev je glavni vir prihodkov družbe Facebook prodaja oglaševalskih možnosti, namenjenih podjetjem. Oglaševalski izdelki segajo od brezplačne vzpostavitve poslovne strani na Facebooku do spletnih aplikacij in specializiranih možnosti oglaševanja.
Specializirano oglaševanje je zelo priljubljeno med spletnimi oglaševalskimi kampanjami. Facebook stranki omogoča, da z možnostmi po meri izpopolni oglaševalsko občinstvo. Ciljno občinstvo je mogoče oblikovati z izbiro ustreznih značilnosti in demografskih podatkov strank v "graditelju oglasov" v omrežju Facebook. Stroške je mogoče upravljati z določitvijo proračunov in različnih cenovnih možnosti, ki so na voljo na spletnem mestu ali v mobilni aplikaciji Facebook.
Del podjetja Facebook Inc., ki se ukvarja s prodajo oglaševanja, ustvari večino njegovih skupnih prihodkov. Prihodki od oglaševanja na Facebooku so leta 2015 presegli 16 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja skoraj 65 % vseh prihodkov od oglaševanja v celotnem sektorju družbenih omrežij. Gospodarski titani, kot so Ford, Wal-Mart in McDonalds, so prepoznali sposobnost Facebooka, da doseže potencialne stranke, in v oglaševanje na spletnem mestu in v mobilni aplikaciji vložili velike vsote.
Vsa mnenja, novice, raziskave, analize, cene, druge informacije ali povezave do spletnih mest tretjih oseb so na voljo kot splošni tržni komentarji in ne pomenijo naložbenega svetovanja. FXCM ne prevzema odgovornosti za kakršno koli izgubo ali škodo, med drugim tudi za izgubo dobička, ki bi lahko neposredno ali posredno nastala zaradi uporabe takšnih informacij ali zanašanja nanje.
To gradivo predstavlja tržno komunikacijo in ne upošteva vaših osebnih okoliščin, naložbenih izkušenj ali trenutnega finančnega položaja. Vsebina je na voljo kot splošni tržni komentar in se ne sme razumeti, da vsebuje kakršno koli vrsto naložbenega nasveta, naložbenega priporočila in/ali nagovarjanja k kakršnim koli naložbenim transakcijam. To tržno sporočilo ne pomeni, da morate opraviti investicijsko transakcijo in/ali kupiti investicijske produkte ali storitve, niti vam ne nalaga obveznosti, da jih opravite. To gradivo ni bilo pripravljeno v skladu z zakonskimi zahtevami, namenjenimi spodbujanju neodvisnosti investicijskih raziskav, in zanj ne velja nobena prepoved trgovanja pred razširjanjem investicijskih raziskav.
Družba FXCM in katera koli njena podružnica vam nikakor ni odgovorna za kakršne koli netočnosti, napake ali opustitve, ne glede na vzrok, v vsebini teh gradiv ali za kakršno koli škodo (neposredno ali posredno), ki bi lahko nastala zaradi uporabe teh gradiv, storitev in njihove vsebine. Zato vsaka oseba, ki jih uporablja, to počne na lastno odgovornost. Prepričajte se, da ste prebrali in razumeli našo izjavo o omejitvi odgovornosti in določila o odgovornosti v zvezi z zgoraj navedenimi informacijami, ki je na voljo tukaj.